Zgodovina

Sabljanje se je konec 19. in v začetku 20. stoletja razvilo v moderen olimpijski šport. Pri modernem športnem sabljanju poznamo tri orožja: meč, floret in sabljo. Bistvene razlike med njimi so v teži, tehniki zadetka in zadetni površini.

Sabljanje je eden izmed štirih športov, ki so prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe, že od prvih leta 1896 v Atenah.

Mednarodna sabljaška zveza (FIE) je bila ustanovljena leta 1913 v Parizu. Poleg olimpijskih iger, ki potekajo vsake štiri leta, najboljši sabljači iz vseh držav vsako leto tekmujejo še na svetovnih in celinskih prvenstvih ter tekmah svetovnega pokala v vseh treh orožjih in različnih starostnih kategorijah (kadeti, mladinci, člani).

Rudolf Cvetko

Rudolf Cvetko je bil slovenski častnik in sabljač ter prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo. Na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu je kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju s sabljo.

Kasneje je deloval kot sabljaški učitelj in trener v Ljubljani, v sabljaški sekciji Športnega kluba Ilirija. Bil je tudi sabljaški sodnik in je opravljal visoke funkcije v Jugoslovanski sabljaški zvezi. Po letu 1945 se je posvetil predvsem vzgoji mladih sabljačev v Športnem klubu Tabor in delu v Sabljaški zvezi Slovenije.

Organiziral in vodil je tudi sabljaške inštruktorske tečaje in s tem postavil temelje slovenskemu sabljanju. Sabljanje je predaval na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in na Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Za svoje delo je prejel vrsto državnih in društvenih priznanj, med drugim tudi Bloudkovo nagrado.

Je nevarno?

Ne. Sabljanje je eden izmed bolj varnih športov. Meči (pa tudi sablje in floreti) niso ostri, sabljači pa nosimo zaščitno opremo – masko, ki zaščiti obraz in glavo, ter posebno zaščitno obleko, ki vzdrži silo nad 800 newtonov.

Pravila

  • Pravila FIE – uradna tehnična pravila Mednarodne sabljaške zveze (v angleščini in francoščini)
  • Prekrški in kazni – povzetek v slovenščini (PDF)

Uporabne povezave